5 zanimivih dejstev o Novodevičjem samostanu

Novodevičji samostan je eden najlepših arhitekturnih spomenikov ruske prestolnice. Njegova zgodovina je povezana s pomembnimi dogodki tragičnih človeških usod. S samostanom je povezanih veliko legend in mitov.

Ime samostana

Obstajajo vsaj tri zgodbe o izvoru imena Novodevičjega samostana. Prva zgodba pravi, da so med tatarsko-mongolskim jarmom v 13. stoletju Rusi morali plačati poklon ne samo z denarjem, ampak tudi z mladimi dekleti. Mlada dekleta so odpeljali na polje, kjer so Mongoli izbrali najlepše. Sčasoma se je polje začelo imenovati Devičje in samostan, ki se je tam pojavil, je postal Novodevičjj. Druga različica pravi, da ime prihaja iz prijimka prve nune v samostanu, Elene Devočkine. In po tretji zgodbi je svetišče postalo Novodevičji kot nasprotje starejšemu arhitekturnemu spomeniku - Začatievskemu samostanu, imenovanemu tudi Starodevičjj.

Usodni znak

Uresničitvi ideje samostana je pomagala usoda. Knez Vasilij III je pred bitko z Litvanci prisegel, da bo, če mu bo uspelo osvojiti Smolensk, namenil denar za gradnjo samostana. In sreča se mu je takoj nasmehnila: bojno polje je zapustil kot zmagovalec.

Samostan v ognju

Napoleon je želel zažgati Novodevičji samostan, v potrditev svoje zmage nad Rusi. Medtem ko se je umikal iz Moskve, je njegova vojska v slamo, ki je ležala v samostanu, odvrgla kup sveč, vanj so postavili tudi sode s smodnikom. Menihi so brez strahu varovali svoje prebivališče in so pravočasno odkrili nevarnost in pogasili ogenj, vendar je Napoleon želel videti ogenj, kako gori nad stavbo samostana. Imel je načrt: če ognja ne bo, bo prišel nazaj in poskusil znova. O zahrbtnem načrtu je izvedel možakar, katerega hiša je stala blizu samostana. Ta se je odločil zažgati svojo hišo zato da bi rešil svetišče. Na tak način je prevaral Napoleona: ta je videl ogenj in se je umaknil iz Moskve, misleč, da je požgal samostan.

Izpolnjevanje želja

Zgodba, ki se prenaša iz ust do ust, pravi, da se bodo uresničile vse želje, če obiščete Naprudnski stolp (drugo ime je Sofijin stolp). V to stavbo so leta 1698 zaprli princeso Sofijo, sestro Petra I, ki je poskušala zavzeti njegovo mesto na prestolu. Legenda pravi, da imajo zidovi samostana čarobno moč, saj je Sofija močno trpela, ko je živela v nenavadnem zaporu. Od takrat si vsakdo, ki se želi pozdraviti, najti srečo, ponovno najti veselje do življenja, prizadeva priti sem. Da bi se želja izpolnila, je dovolj, da se naslonimo na stene stolpa in svojo željo izrečemo na glas.

Čarobni ribnik

Velik ribnik, ki se nahaja v bližini samostana, je obdan z avro mističnosti in skrivnostnosti. Peter I je na sredini tega zaledenelega ribnika osebno sekal glave upornikom. Pravijo, da se še danes duše umorjenih nenehno zbirajo okoli tega ribnika, ker želijo najti svoje krvnike. Tudi v bližini svetišča so bili vidni fantomi zapornikov, ki so bili prisiljeni postati menihi. Toda za razliko od upornikov, te duše poskušajo pomagati vsakemu, še posebej ženskam, ki so prišle v samostan.